Čeprav se veliko govori o vpisnih pogojih, točkah in izbiri fakultete, je prav psihološka priprava tista, ki pogosto odloča, ali bo začetek študija samozavesten ali stresen. Prehod je lahko zahteven, vendar lahko s pravilnim pristopom in ustrezno podporo dosežete uspeh. Ključno je, da se pripravite na spremembe, razvijete dobre učne navade, izkoristite študijsko podporo in vzpostavite ravnotežje med študijem in prostim časom.
Razumevanje sprememb
Prehod v visokošolsko izobraževanje prinaša številne prilagoditve. Pomembno je, da se teh sprememb zavedamo in razumemo, kako vplivajo na naše (novo) življenje.
Večja stopnja samostojnosti
Na fakulteti nihče ne preverja domačih nalog in redko kdo opazi, če manjkaš pri predavanjih. To pomeni več svobode – a tudi več samodiscipline. Od vas se pričakuje, da si boste sami organizirali urnik, spremljali obveznosti in se pravočasno pripravili na izpite. Ta svoboda je lahko osvobajajoča, a tudi zahtevna.
Prav zato je psihološka priprava ključna in vključuje sprejemanje odgovornosti za svoje obveznosti, zavedanje, da je disciplina pomembnejša od motivacije ter razvoj lastnih strategij učenja. Ob tem se je potrebno zavedati, da morebiten neuspeh na (prvem) izpitu ni merilo tvoje sposobnosti, pač pa ti predstavlja priložnost za izboljšanje pristopa k učenju. Napredek je pomembnejši od popolnosti, študij pa je dolgoročen proces, pri katerem je ključna vztrajnost.
Višja stopnja zahtevnosti učne snovi
Visokošolsko izobraževanje je pogosto tudi zahtevnejše od srednješolskega. Snov je obsežnejša, tempo hitrejši, pričakuje se več kritičnega razmišljanja in samoiniciativnosti. »Kampanjsko učenje« na fakulteti pogosto ne zadostuje – študij zahteva vztrajnost in dolgoročen pristop.
Novo socialno okolje
Prehod iz srednje šole na fakulteto pomeni tudi vstop v novo socialno okolje. Spoznali boste nove sošolce, profesorje in širšo akademsko skupnost. Za mnoge študij pomeni tudi selitev v drug kraj, v študentski dom ali stanovanje. Slednje lahko prinese občutek svobode, hkrati pa tudi morebitno domotožje. Prvi meseci so pogosto fizično in psihično naporni. Pomaga, če si že vnaprej postavimo realna pričakovanja in si pustimo vzeti čas za prilagajanje na novo okolje.
Pomembno je, da ste odprti za nova prijateljstva in da se aktivno vključujete v aktivnosti, ki se odvijajo v novem okolju. Sodelovanje v študentskih organizacijah, projektih ali drugih dejavnostih vam lahko pomaga razvijati socialne veščine, širiti poznanstva in graditi samozavest. Vzpostavljanje socialne mreže je enako pomembno kot opravljanje izpitov, saj občutek pripadnosti močno vpliva na uspeh in dobro počutje
Sprememba življenjskega sloga
Pri uspešnem prehodu igra pomembno vlogo tudi sposobnost vzpostavljanja ravnotežja. Študij zahteva čas in energijo, vendar ne sme zapolniti celotnega življenja. Reden spanec, gibanje, druženje in čas za sprostitev so temelj dobrega psihičnega počutja. Veliko univerz, med njimi tudi Univerza v Ljubljani, ponuja svetovalne službe in različne oblike podpore. Iskanje pomoči ni znak šibkosti, temveč odgovornosti do sebe.
Kaj če nisem dovolj dober/-ra? Kaj če sem izbral/-a napačno smer?
Skoraj vsak (bodoči) študent se vsaj enkrat vpraša: Kaj če nisem dovolj dober/-ra? Kaj če sem izbral/-a napačno smer? Kaj če se ne bom znašel/-la?
Takšni dvomi so povsem normalni. Prehod v novo okolje pomeni izstop iz cone udobja, kar pogosto spremlja negotovost. Pomembno je razumeti, da dvomi niso znak nesposobnosti, temveč del osebne rasti.
Psihološka priprava na študij pomeni predvsem to, da si dovolimo biti začetniki. Da sprejmemo negotovost kot del poti in razumemo, da napake niso dokaz nesposobnosti, temveč dokaz, da se učimo. Študij ni tekmovanje, kdo bo hitreje dosegel cilj. Je pot, na kateri postajamo bolj samostojni, odgovorni in samozavestni ljudje. In prav to je vredno več od katerekoli ocene.
