Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so mladi med 18. in 25. letom starosti ena izmed skupin, ki najpogosteje poroča o visoki stopnji stresne obremenitve, kar je povezano z življenjskimi prehodi in pričakovanji okolice.
Kaj je stres?
“Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi potencialno škodljivim ali ogrožajočim dejavnikom, ki se imenujejo stresorji. Stresor je lahko dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in zamaje njegovo ravnovesje, posledica pa je stresna reakcija.”
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opredeljuje stres kot odziv posameznikov na zahteve in pritiske, ki presegajo njihove sposobnosti in znanje. Stres lahko sproži nepričakovan dogodek ali nevarnost, lahko pa tudi kombinacija dogodkov. Nekateri stres
doživljajo, kot da jih potiska in vleče v vse smeri, pa tudi kot občutek preobremenjenosti in pomikanje k točki, ko se bodo zlomili. Ko smo v stresu, delujemo čez meje svojih zmožnosti in črpamo vse svoje moči.
Poznamo tri skupine simptomov, ki jih uvrščamo med prve znanilce, da je nekdo preveč
izpostavljen stresu.
- Čustveni simptomi:
- anksioznost: nemir, negotovost, občutek nekoristnosti oziroma nespoštovanja samega sebe,
- apatija: nezadovoljnost, žalost, nezmožnost uživanja v prijetnih stvareh,
- pretirana zaverovanost vase ali zavračanje samega sebe: megalomanija, ki je definirana kot pretiran pomen lastni dejavnosti glede sebe ali drugih, preveč dela, nepriznavanje težav, nepoznavanje simptomov, sumničavost,
- razdražljivost: nadutost ali polemičnost, nezaupanje, jeza oziroma upor,
- duševna utrujenost: težave s koncentracijo, raztresenost, pomanjkanje prožnega mišljenja;
- Vedenjski simptomi:
- pretiravanje: odvisnost od nikotina in alkohola, seksualna promiskuiteta, hazardiranje,
- izogibanje: zavračanje dela, zapiranje vase, neodgovornost,
- težave z urejanjem samega sebe: zamujanje, slaba osebna higiena, neurejenost,
- težave s spoštovanjem zakonov: kaznovanje, razni prekrški, zadolženost;
- Telesni simptomi:
- pretirana vera v samozdravljenje in zloraba zdravil,
- pretirana skrb ali nepriznavanje bolezni,
- pogosta obolevnost,
- fizična izčrpanost,
- nerazpoloženje: nespečnost, spremembe teka, glavobol, pridobivanje ali izguba teže,…
Zakaj sploh pride do stresa?
Eden najpogostejših virov stresa med študenti je usklajevanje študijskih obveznosti z delom, praksami in osebnim življenjem. Številni se znajdejo v stalnem lovljenju rokov, pri čemer se breme pogosto kopiči dlje časa, dokler ne vodi v občutek preobremenjenosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da kronični stres lahko vpliva na koncentracijo, spanje in telesno počutje ter povečuje tveganje za razvoj duševnih stisk.
Stres ni zgolj posledica zunanjih zahtev, temveč tudi notranjih pričakovanj. Perfekcionizem, primerjanje z vrstniki in prepričanje, da je treba biti nenehno produktiven, pogosto dodatno povečajo pritiske. K temu se lahko pridružijo še finančne skrbi, osamljenost, pomanjkanje spanja ali negotovi odnosi – vse to skupaj pa ustvari okolje, ki dolgoročno škodi počutju in duševnemu zdravju.
Kako se spopasti s stresom?
A dobra novica je, da se stresu lahko približamo tudi drugače – ne kot sovražniku, temveč kot signalu telesa in uma, da potrebujemo spremembo. Raziskave Univerze Harvard[3] kažejo, da že krajši aktivni odmori, redno gibanje, strukturiran urnik učenja in jasno postavljanje meja pomembno zmanjšujejo občutke preobremenjenosti. Tudi NIJZ poudarja pomen pogovora z bližnjimi, dovolj spanja ter uporabe svetovalnih služb, ki so za študente pogosto brezplačno dostopne.
Pomembno je, da študenti vedo, da v tem niso sami – občutke stiske doživlja veliko njihovih vrstnikov, zato je iskanje podpore znak moči, ne šibkosti. Študentska leta so zahtevna, a hkrati ponujajo priložnost za učenje pomembnih veščin: postavljanje meja, skrb zase in prepoznavanje lastnih potreb. Ko si dovolimo biti bolj nežni do sebe, ustvarjamo prostor za bolj zdravo, uravnoteženo in vzdržno prihodnost.



